Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ponovno uveljavile Monroejevo doktrino kot temelj svoje zunanje politike na zahodni polobli. V izjavi je Trump poudaril nujnost ponovne vzpostavitve ameriške premoči v regiji in napovedal aktivno politično posredovanje v Venezueli. Kritiziral je prejšnje administracije, ker niso ukrepale ob razlastitvah ameriških naftnih podjetij v regiji, s čimer je neposredno nagovoril interese energetskega sektorja pod vodstvom režima Nicolása Madura. Napoved ponovne uveljavitve doktrine iz 19. stoletja, ki temelji na načelu »Amerika Američanom«, signalizira konec obdobja neposrednega nevmešavanja in napoveduje tako imenovano »diplomacijo topnjač«. Trumpova administracija s tem korakom utemeljuje povečan pritisk na Caracas, ki vključuje gospodarski embargo in grožnje z vojaškimi ukrepi. Po mnenju analitikov gre za poskus dokončne gospodarske osamitve Venezuele in prisilne zamenjave tamkajšnjega režima, kar bi Washingtonu omogočilo ponoven dostop do največjih svetovnih zalog nafte.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo Združene države Amerike tiste, ki bodo določale pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele. Hegsethove besede prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa povečala vojaški in gospodarski pritisk na režim Nicolása Madura. Obrambni minister je na vprašanje o pomenu ameriškega vodenja Venezuele odgovoril, da to pomeni popolno ameriško nadvlado pri postavljanju pravil igre v tej južnoameriški državi. Izjave sledijo obdobju stopnjevanja sovražnosti, ki vključuje ameriške zračne napade na venezuelsko ozemlje in uvedbo stroge naftne blokade. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija Madura neposredno obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, kar služi kot eden glavnih razlogov za vojaško posredovanje. Hegseth je potrdil, da bo o konkretnih korakih po morebitni odstranitvi ali prijetju Madura odločal predsednik Trump, kar nakazuje na pripravljenost ZDA za neposreden vpliv na politično prihodnost države.

Izvoz nafte iz Venezuele se je po navedbah virov tiskovne agencije Reuters v celoti ustavil. Do prekinitve je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske teritorialne vode ali jih zapuščajo. Ta ukrep je zadnji v vrsti zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se dodatno zaostrili po nedavni aretaciji predsednika Nicolása Madura. Izvozni tokovi so bili že pred popolno zaustavitvijo na kritično nizki ravni zaradi predhodnih gospodarskih sankcij in zasegov plovil. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa in zunanjega ministra Marca Rubia s temi ukrepi stopnjuje pritisk na venezuelski režim, kar je povzročilo popolno paralizo naftne industrije, ki predstavlja ključni steber venezuelskega gospodarstva. Zaradi blokade tankerji ne morejo več varno prevažati surovine do mednarodnih trgov, vključno z glavnimi uvozniki, kot je Kitajska.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske vode ali jih zapuščajo, kar je povzročilo popoln zastoj pri izvozu surove nafte iz te južnoameriške države. Po poročanju tiskovne agencije Reuters, ki se sklicuje na štiri dobro obveščene vire, je izvoz venezuelske nafte upadel na zgodovinsko najnižjo raven. Operacije v pristaniščih so se ustavile, saj pristaniški kapitani niso prejeli nobenih zahtev za odobritev izplutja ladij, kar kaže na sistemsko ohromitev logističnih verig. Ukrep predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in je že povzročil pretrese na svetovnih energetskih trgih. Zaradi prekinitve dobave se trgovci soočajo z negotovostjo, kar neposredno vpliva na nihanje cen nafte na mednarodnih borzah. Ker so pristanišča blokirana in ladje pod sankcijami ne morejo varno pluti, se Venezuela spopada z resno gospodarsko krizo, saj je država kritično odvisna od prihodkov iz prodaje energentov.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile stroge naftne sankcije proti Venezueli in nadaljevale z obsežno vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Rubio je v svojih izjavah poudaril, da Washington ne izključuje možnosti uporabe kopenskih sil, čeprav je hkrati zatrdil, da ZDA niso v vojni z državo Venezuelo, temveč z narko-karteli in organizacijami za tihotapljenje drog. Zunanji minister je ob tem izrazil dvom o trenutni moči venezuelske opozicije, saj naj bi velika večina njenih članov, vključno s podporniki Marie Corine Machado, državo že zapustila. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih ameriških vojaških operacijah na venezuelskem ozemlju. Kljub trditvam o boju proti kriminalnim združbam, Rubio omenja tudi morebitne prihodnje konflikte s Kubo. Ta zaostritev retorike sledi obdobju nestabilnosti, v katerem so ZDA izvajale neposredne raketne napade na ključne vojaške objekte v Venezueli, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in mobilizacijo venezuelskih obrambnih sil pod vodstvom Vladimirja Padrina Lópeza. Trenutna ameriška administracija vztraja pri pritisku na režim, medtem ko usoda vodilnih predstavnikov venezuelske oblasti ostaja negotova.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.